Star pregovor pravi, da mora stena dihati! A v praksi še zdaleč ni tako. Prostore je potrebno prezračevati pogosto, čim bolj kratko in temeljito. Dolgotrajno prezračevanje v zimskem času je vzrok za ohlajanje sten. Zaradi nizkih površinskih temperatur pride do površinske kondenzacije vodne pare iz zraka in razvoja plesni. Ob vseh površinah sten je potrebno omogočiti zadostno gibanje zraka. Pohištvo od tal do stropa in prislonjeno na steno lahko povzroči nastanek plesni za steno ali vogalu.

Pravilno prezračevanje

Prezračevanje je nujno! Samo tako lahko zagotovimo primerno kvaliteto zraka in zmanjšamo nevarnost nastanka plesni. S prezračevanjem zamenjamo notranji (odpadni) zrak z zunanjim (svežim). Priporočljivo je prezračevati najmanj dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer 3 do 5 minut. Okna in vrata je treba odpreti na stežaj, kar nam omogoča, da naredimo prepih v stanovanju. Tako se nam zamenja samo zrak, stene se pa ob tem ne ohladijo. Prezračujemo tudi pozimi. Prezračevanje je najbolj učinkovito v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši. Prostore prezračujemo tudi takrat, ko se nam nabere para/vlaga zaradi tuširanja ali kuhanja. Zračiti je potrebno tudi kletne prostore, predvsem pozimi. S pravilnim prezračevanjem zamenjamo odpaden in vlažen zrak s svežim in manj vlažnim, ki se v prostoru hitreje ogreje. S pravilnim ogrevanjem in prezračevanjem se izognemo pojavu vlage ali plesni v stanovanju.

Vlaga

S problemom vlažnih zidov se lahko srečamo tako v starih kot tudi v novih stanovanjih. Vlaga v prostoru lahko nastane zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje z vodnih površin zaradi akvarija, itd.). nastane lahko tudi zaradi nezadostnega prezračevanja (zaradi gradbeno fizikalnih nepravilnosti, poškodb in konstrukcijah napak posameznih sklopov zgradbe – poškodovane instalacije, poškodovane fasade, zamakanje strehe… ali zaradi vlage v materialih pri novogradnji, ki se ni izsušila do normalne meje, ker smo se vselili prehitro v stavbo oziroma se stavba ni zadostno ogrevala in prezračevala.

Vlaga povzroča naslednje negativne pojave

• zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu, varnost same zgradbe se zmanjšuje,
• vlažni zidovi zmrzujejo in opeka prične razpadati,
• vlaga v zidovih raztaplja soli, povzroča luščenje ometa, laka, tapet in povzroča izločanje soli na površini,
• v vlažnem ometu povzroči razvoj plesni in povzroča poškodbe na notranji opremi,
• povečanje toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov in s tem zmanjšanje toplotne izolativnosti gradbenih elementov (učinek toplotne izolacije v vlažnih zidovih se precej zmanjša).

Sanacija vlažnih zidov je kompleksen problem, kise ga pogosto lotevamo prepovršno. Ni dovolj zgolj plesnivo površino prebarvati s premazi proti plesni, saj ta slej ko prej tega spet prebije. Dolgoročna rešitev je odkrivanje in odstranjevanje vzrokov vlažnosti zidov, katerih posledica je tudi pojav plesni.

Vlago lahko odkrijemo s pomočjo termovizijske kamere, ki slikovno prikazuje toploto. Z njo se opravi temeljit pregled toplotnega stanja objekta ali prostora, odkrijejo se temperaturne spremembe in napake s področja gradnje objekta. S pomočjo vlagomera se lahko izvedejo tudi meritve vlažnosti v stanovanju, da se ugotovi intenziteta in obseg vlage in se tako določi ustrezen postopek izsuševanja (izsuševanje s kondenzacijskim sušenjem ali mikrovalovno sušenje). Za izvedbo postopkov izsuševanja se je potrebno obrniti na specializirana podjetja, ki vam najbolje svetujejo kateri postopek uporabiti v posameznem primeru in vam nato strokovno ustrezno izsuševanje tudi izvedejo.

Preventivna odprava vlage v stanovanju

• pravilno prezračujemo prostore,
• vse stanovanjske prostore ogrevajmo na čim bolj enakomerno temperaturo ali pa zapirajmo vrata pri neogrevanih prostorih,
• izbirajmo okvirje in stekla s čim manjšo razliko v toplotni prehodnosti,
• obvezno uporabljajmo kuhinjsko napo pri kuhanju,
• uporabljajmo kondenzacijski sušilnik perila namesto klasični,
• če nimamo kondenzacijskega sušilnika, sušimo perilo v kletnih prostorih, ki so dobro prezračevani,
• ventilatorje v kuhinji in kopalnici pustimo prižgane še 10 min po uporabi,
• pohištvo naj bo odmaknjeno od sten vsaj 5 cm.

Plesen

Problem plesni v bivalnem prostoru ni le v grdem zgledu in manjši trdnosti zidu, temveč predvsem v tem, da povzroča različne bolezni in je lahko celo smrtno nevarna. Plesni, ki jih lahko najdemo skoraj povsod okoli nas, so običajno neškodljive, vendar, ko koncentracija preseže določeno mero, lahko povzročijo bolezenske težave. V stiku s kožo in dihali lahko izzovejo različne alergijske reakcije, vnetje kože, pekoče oči, glavobol, kašelj, vnetje nosne sluznice, ali težave z dihanjem.

Glavni razlog za nastanek oziroma za razvoj plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Že relativna vlažnost med 80% in 85% zadošča za razvoj plesni.

Kako se plesen razrašča

Nitke imenovane hife se razpredajo po površini sten in prodirajo globoko v podlago, tudi do ometa. samo pleskanje jih ne odpravi, saj se plesen razvija naprej, dokler spet ne povzroči poškodbe na površini opleska s črnimi, rjavimi ali drugače obarvanimi madeži, odvisno od vrste plesni.

Zaradi načina razmnoževanja (spore, ki se prenašajo po zraku) tvori plesen vedno nove kolonije in s tem mesta kjer se pojavi. Problem je nevidnost plesni. največkrat se plesen pojavi v kotih, koenskih špaletah in na stičnih mestih sten, stropov ali tal. Več let lahko kroži po zraku, a sčasoma najde primerno gojišče, ustrezno vlažno in toplo, za hitro rast in razmnoževanje. Takrat, ko se plesen vidno pojavi na stenah, je pred tem že nekaj časa v zraku, v prostoru.

Razvoj plesni lahko zmanjšamo z zmanjšanjem prekomerne relativne vlažnosti v prostoru in tudi z odpravo vzrokov navlaževanja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi za odstranjevanje plesni nimajo dolgoročnega učinka.

Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer v prostoru je potrebno prostore ogrevati in pravilno prezračevati. Spodnja meja ugodja je približno 30% relativne vlažnosti. Pri temperaturi zraka približno 20C je območje ugodje med 40% in 60% relativne vlažnosti. Prostore je potrebno prezračevati tudi iz zdravstveno – higienskih razlogov.

Nastanek plesni zaradi kondenzacije vodne pare na hladnih mestih

Vlaga in plesen v prostorih je nadloga, ki ne pozna letnih časov. Stare stavbe so za vlago in plesen še bolj občutljive, ker niso toplotno izolirane. V jesenskem času se ohladi ozračje, s krajšim dnevom   so tudi nižje zunanje temperature. To je tudi obdobje pričetka ogrevalne sezone v katerem se v bivalnih prostorih srečamo s površinsko kondenzacijo vodne pare in razvojem plesni.

Če je relativna vlažnost zraka previsoka in stena hladna pride do kondenzacije. Primer kondenzacije vodne pare so okenska stekla na notranji strani šipe. Če pride do tega pri sodobni, energijsko učinkoviti zasteklitvi, je vzrok prevelika vlaga v prostoru, to je način uporabe stanovanja. Vodna para lahko prihaja tudi iz sosednjega prostora, na primer iz kuhinje v spalnico pri odprtih vratih ali stanovanjih z odprtim tlorisom.

Glavni vzroki za pojav površinske kondenzacije so

• prenizka temperatura prostora,
• slaba toplotna izolacija,
• neučinkovito in nepravilno prezračevanje,
• prekomerno nastajanje vlage,
• neprimerni gradbeni materiali in njihova napačna vgradnja.